navòr tudi návor -ôra (ȍ ó; á ó) knjiž. vzvod, ročica: z navorom kaj dvigniti; železni navor / krmilni navor ročica krmila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek