navréti-vrèm dov. (ẹ́ ȅekspr. 

  1. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime
  2. 2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek