• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nazarénec -nca m (ẹ̑) 

  1. 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev
  2. 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev
  3. 3. um. predstavnik nazarenstva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek