• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nében -bna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline
    ♦     anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu
  2. 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek