• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nebódigatréba m ed. neskl. (ọ́-ẹ́) 

  1. 1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba
    ●     ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega
  2. 2. evfem. hudič: sam nebodigatreba ga je dobil v oblast



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek