nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é) 

  1. 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
  2. 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov

nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek