• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèdokajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dokajen, ni pokajen: z nejevoljno kretnjo je vrgel nedokajeno cigareto v pepelnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek