nèdvójben -a -o prid. (ȅ-ọ̑) zastar. nedvomen: nedvojbena resnica

nèdvójbeno prisl.: to ga nedvojbeno ne bo prepričalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek