nèimenován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ 
mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek