nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja
nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati