1. ki se ne da pregovoriti, preprositi:kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv:neizprosen gospodar, sodnik
2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi:neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja
nèizprôsno prisl.:neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo