nèizrázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) 

  1. 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo
  3. 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla

nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek