nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 

  1. 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena
  2. 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek