nèkrív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek