1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost:na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača:natočil si je tega nektarja / nektar življenja
2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu:izločati nektar; čebele nabirajo nektar