• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèobčúten -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 

  1. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom
  2. 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek