nèobstójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne
♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja