nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ī) 

  1. 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški
  2. 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek