nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna
 
ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek