• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèozvóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni ozvočen: govoril je v neozvočeni dvorani
♦ film. neozvočena kopija filma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek