nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) 

  1. 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe
  2. 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta
  3. 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani
    ♦ 
    metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno

nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek