nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 

  1. 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
     
    ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
  2. 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo

nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek