nèpokošèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek