nèpooblaščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pooblaščen: nepooblaščeni organi; nepooblaščene osebe ne morejo prevzeti vrednostnih papirjev / za to izjavo je bil nepooblaščen

nèpooblaščêno prisl.: nepooblaščeno razpolagati s čim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek