1. ki ni potešen:nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen:njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje
2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn:ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla