nèpremíčen -čna -o prid. (ȅ-ī) 

  1. 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat
     
    lingv. nepremični naglas
  2. 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah
  3. 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda

nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek