nèprištéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek