netílka -e [lkinu̯kž (ȋ) 

  1. 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov
  2. 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek