• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nèubéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča

nèubéžno prisl.: tako življenje je neubežno vodilo v propad



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek