nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna // knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati