neučákaven -vna -o prid. (ā) star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek