nèukrôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek