neutégoma prisl. (ẹ̑) 

  1. 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč
  2. 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek