1. ki ni utešen:neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen:neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno
2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen:neutešena žena / neutešena sla