nèvesél -a -o [eu̯prid. (ȅ-ẹ̑) 

  1. 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica
     
    opisovati kaj v neveselih barvah negativno
  2. 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju

nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek