1. ki mu manjka veselosti, dobre volje:mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva:nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva:nevesel dogodek; nevesela novica ●opisovati kaj v neveselih barvah negativno
2. evfem. slab, nezadovoljiv:biti v neveselem položaju
nèvesélo prisl.:neveselo se smejati; neveselo razpoložen