nevoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo
nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje