1. ki ni vsakdanji:poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost
nèvsakdánje prisl.:nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega