nèzasénčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zasenčen: ob nezasenčeni svetilki so ga začele skeleti oči
 
avt. nezasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek