neznôsen -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 

  1. 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko
  2. 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija

neznôsno prisl.: neznosno boleti; neznosno težko breme; neznosno soparno je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek