níčeven tudi ničéven -vna -o prid. (ī; ẹ̄knjiž. 

  1. 1. zelo majhen, neznaten: stroški bodo v primeri s koristmi ničevni / tako ničevnih dogodkov se pa res ne more spomniti / ničevna živalca, vendar povzroča tolikšno škodo
  2. 2. malovreden, ničvreden: življenje brez želj je prazno in ničevno / ničevna opravila nepomembna
  3. 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničeven dokaz
  4. 4. ki je brez učinka, koristi: vsa naša prizadevanja so bila žal ničevna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek