• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

níčevost tudi ničévost -i ž (ī; ẹ̄) ekspr. 

  1. 1. lastnost, značilnost ničevega: v gorah ga je obšel občutek ničevosti / ničevost takega sveta / estetska ničevost filma je očitna / dokazovati ničevost pomislekov neprepričljivost, neutemeljenost
  2. 2. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote: obleke, zabave, to so vendar ničevosti
  3. 3. malenkost, nepomembnost: taka ničevost te pa res ne more motiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek