níčnosten -tna -o prid. (ī) 

  1. 1. knjiž., redko ničev: v primeri z njihovimi težavami so naše ničnostne / govoriti o ničnostnih stvareh
  2. 2. jur. nanašajoč se na ničnost: ničnostni razlog / ničnostna pritožba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek