nihálka -e ž (ȃ) 

  1. 1. žarg. nihalna žičnica: z nihalko so se odpeljali na vrh gore
  2. 2. knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek ura z nihalom: slišalo se je tiktakanje velike ure nihalke
  3. 3. knjiž. gugalna mreža: ležal je v nihalki
    ♦ 
    bot. nihalke nitaste modro zelene alge, ki se gibljejo z vrtenjem okoli svoje osi, Oscillatoria



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek