nihčè tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑)v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo
a) kot osebek:nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on // to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor // nihče ni tako močen, da bi ga premagal
b) kot predmet:nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ●star. nikogar svet nikogaršnji