• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nobênkrat tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla
● preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek