• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nočeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. knjiž. prenočevati, spati: nočevati na prostem; nočevati po hotelih, senikih; ali bi lahko nočeval pri vas
  2. 2. star. ponočevati: v mladosti je pogosto nočeval; vse noči nočuje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek