nočíti -ím nedov. (ī í) knjiž. prenočevati, spati: kadar je prišel v mesto, je nočil pri znancu; to sezono je v hotelu nočilo deset tisoč turistov; nočiti na prostem / planinca sta nočila v steni / preh. nočiti prijatelja
nočíti se brezoseb. prehajati iz dneva v noč: noči se, pozno je že; naglo se je nočilo
Dostopnost
Dostopnost