1. pog. duševno bolan:nor človek; biti nor / delati se norega // ekspr. tak kot pri duševno bolnih:nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave // ekspr. neumen, nespameten:ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen:ves nor je od obupa, veselja, žalosti
3. ekspr. ki zelo presega navadno mero:nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu ● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor ♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
nôro stil. noró prisl.:noro si je želel, da bi jo srečal; noro zaljubljen; sam.: ali si kdaj že slišal kaj tako norega
Dostopnost