noríšnica -e ž (ȋ) 

  1. 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: dali so ga v norišnico; norišnica in gluhonemnica
     
    ekspr. še v norišnico me boš spravil s svojim ravnanjem me spravljaš v veliko jezo, obup
  2. 2. ekspr. zmeda, nered: tam je cela norišnica; kdo bi se znašel v tej splošni norišnici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek