• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

normálka -e ž (ȃ) 

  1. 1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko; normalka v Celovcu, Ljubljani
  2. 2. v nekaterih deželah šola za poklicno usposabljanje učiteljev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek